Glede na vir toplote jih lahko razdelimo na ogljično-termične, elektrotermične, elektrosilicijeve in metalotermične metode.
Pri ogljično-termični metodi je vir toplote za taljenje predvsem toplota zgorevanja koksa, del koksa pa se uporablja tudi kot reducent za zmanjšanje vsebnosti oksidov v rudi. Proizvodnja poteka v plavžu.
Pri metodi električnega ogrevanja je vir toplote za proces taljenja predvsem električna energija in
Ogljikovi materiali se uporabljajo kot redukcijska sredstva za zmanjšanje vsebnosti oksidov v rudi. Proizvodnja v glavnem poteka kontinuirano v peči z mineralnim virom toplote, kot sta ferosilicij in feromangan.
Pri metodi z električno ogrevanim silicijem se silicij ali silicid elementa zlitine, ki ga je treba ekstrahirati, uporablja kot redukcijsko sredstvo za zmanjšanje vsebnosti oksida v rudi. Vir toplote je delno kemična toplota, ki se sprosti med oksidacijo silicija, večina nezadostne toplote pa izvira iz električne energije. Proizvodnja ferozlitin po tej metodi se izvaja v periodični elektroobločni peči, na primer srednje - in nizkoogljične zlitine mangana in redkih zemelj.
Pri metalotermični metodi se kot redukcijska sredstva pogosto uporabljajo aluminijeve granule in 75%-ferosilicijev prah ter včasih mešanica silicija in aluminija. Uporaba silicija kot glavnega redukcijskega sredstva se imenuje silicijeva termična metoda, uporaba aluminija kot glavnega redukcijskega sredstva - pa aluminijeva termična metoda.